V sredo, 9. 10. 2019, se je 5 učencev 8. b z razrednikom naučili pripraviti repo. Gostila nas je upokojena vzgojiteljica, gospa Marta Lužar.
Ko smo prišli na Vihre, sta Aleks in Nik vzela samokolnico in z gospodom Lužarjem odšla na polje. Tam sta populila repo, ki je ostala. Spuljeno repo sta nato očistila s hrbtno stranjo noža ter jo položila v samokolnico.
Miha, Žan in Jan so se medtem ukvarjali s pranjem repe. Repo so v topli vodi prali z gobico.
Po puljenju in pranju so se fantje lotili lupljenja. Lupili so z noži za lupljenje krompirja ali z navadnimi noži. Če je bil rožnati del na zgornjem delu repe lep, so ga pustili. Medtem sta se Nik in Aleks vrnila z njive ter oprala še preostalo repo.
Ko je bila repa olupljena, je sledilo ribanje z ribežnom. Na koncu je ostal le še droben košček, ki so ga fantje lahko pojedli ali pa ga vrgli v vedro s hrano za prašiče.
Ko je bila posoda, v katero so ribali repo polna, so jo stresli v večjo, stolitrsko plastično posodo. Vsak nov sloj so posolili, oziroma naj stresli pest ali dve soli. Poleg posode je stalo pokončno orodje za stiskanje oziroma tlačenje repe.
Po dveh urah je bilo delo opravljeno. Vsa repa je bila naribana. Gospa Marta jo je najprej pokrila s čisto platneno krpo. Na krpo je položila polkrožno in ravno oblikovane deske, ki so pokrile vso površino. Vse skupaj so nato obtežili s kamni ter odnesli v klet, kjer bo repa počasi zorela.
Gospa Marta je povedala, da se bo na vrhu nabralo kar nekaj vode, ki jo bo po 14 dnevih potrebno odliti. Ker repa po tem ne bo več dala vode, jo bo potrebno doliti toliko, da bodo krpa in deske v vodi. Pri menjavi vodi ne smemo pozabiti temeljito umiti desk in kamenja ter zamenjati krpe.
Takšna obdelava repe je v veljavi že dolgo časa. Edina razlika je ta, da je bilo repe včasih bistveno več in so se kmetije, včasih celo cela vas, združevali pri obdelavi. V času, ko se repa prideluje le za domačo rabo, pa jo pripravijo na vsaki kmetiji posebej.
Robert Dragan
